Slamnikarstvo
Slamnikarstvo je rokodelska in obrtna dejavnost izdelovanja slamnatih kit, slamnikov in cekarjev. Na območju Ihana, Domžal, Lukovice, Mengša, Kamnika, Dola pri Ljubljani, Moravč in Trzina se je začelo razvijati v 18. stoletju, v drugi polovici 19. stoletja pa je preraslo v pomembno industrijsko panogo.
Osnova slamnikarstva je pletenje slamnatih kit, ki so jih tradicionalno spletale predvsem ženske. Po ročni žetviso izbrale najlepše žitne bilke, jih posušile, razvrstile podebelini in iz njih spletle kite, najpogosteje iz sedmih slamic. Kite so nato povezovale v butare in jih prodajale izdelovalcem slamnikov in cekarjev.
Slamnike so najprej šivali ročno, nato strojno, tako da so slamnate kite polagali drugo na drugo. Končno obliko je slamnik dobil v preši, nato so mu dodali notranje in zunanje trakove ter drugo okrasje. Cekarje so izdelovali na lesenih modelih s prepletanjem slamnatih kit, pogosto tudi v značilnih barvnih vzorcih in motivih. Razvoj panoge je spodbudila široka uporaba slamnikov kot poletnega pokrivala. V 19. stoletju so v Domžalah nastale prve obrtne delavnice, s prihodom tirolskih podjetnikov pa so se razvile slamnikarske tovarne. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo v Domžalah in okolici 25 slamnikarskih podjetij, tovarn in delavnic, ki so izdelovale več kot milijon slamnikov letno. Industrija je postopoma
zamrla, zadnje podjetje Univerzale Domžale pa je prenehalo delovati leta 2003.
Danes slamnikarsko dediščino ohranja Slamnikarski muzej Domžale, z izdelovanjem slamnikov pa se ukvarja le še nekaj rokodelcev, ki tradicionalno znanje povezujejo s sodobnim oblikovanjem.
Tatjana Mizori Zupan in Milka Breznik sta ustvarjalki, ki pomembno prispevata k ohranjanju slamnikarske dediščine v Domžalah. Tatjana Mizori Zupan slamnike izdeluje že več kot desetletje. Svoje znanje je izpopolnjevala na delavnicah v Slamnikarskem muzeju Domžale, tudi pod vodstvom nosilke Joži Košak. Pri delu sodeluje s Kmetijskim inštitutom Slovenije (Jablje) in pletilko slamnatih kit Milko
Breznik. Na poljih inštituta vsako leto junija ročno požanjeta žito, iz katerega Milka spleta kite, Tatjana pa iz njih izdeluje slamnike. Te okrasi z barvnimi trakovi, ročno izdelanimi okraski iz slame in klekljano čipko, ki jo izdela sama. Svoje znanje prenaša na mlajše generacije v okviru programov Slamnikarskega muzeja Domžale in vodenj po Slamnikarski poti. Aktivno sodeluje tudi pri Slamnikarskem sejmu ter svoje izdelke in znanje predstavlja na dogodkih doma in v tujini.
Milka Breznik je zunanja sodelavka Slamnikarskega muzeja Domžale, kjer obiskovalcem predstavlja tradicionalno pletenje slamnatih kit. S pletenjem se je srečala že v otroštvu, ko so v njeni vasi kite pletli skoraj vsi vaščani in jih prodajali slamnikarskim tovarnarjem. Po skoraj pol stoletja se je kot upokojenka k dejavnosti vrnila. Danes uporablja predvsem pirino slamo, ki jo pred pletenjem namoči, da postane prožnejša. Iz petih ali sedmih slamic spretno plete slamnate kite in svoje znanje z veseljem prenaša na obiskovalce ter tako prispeva k ohranjanju slamnikarske dediščine.
